Pranje denarja je poskus prikrivanja prihodkov iz nezakonite dejavnosti na način, da se zdi, da prihajajo iz zakonitih virov ali dejavnosti. Čeprav ima pranje denarja lahko veliko oblik, se običajno pojavlja v treh fazah.
1. Plasiranje sredstev v finančni sistem države
V tej fazi se denar, pridobljen na nezakonit način, plasira v finančni sistem kjerkoli v svetu. Gre za na primer prenose gotovine čez mejo, elektronska nakazila v tujino, zamenjavo v drugo valuto (na bankah, menjalnicah, igralnicah, poštah in podobno).
2. Prikrivanje izvora denarja
Prikrivanje se izvaja tako, da se izvede različne finančne operacije, ki naj bi zakrile sled denarja in tako otežile ugotavljanja vira denarja. Prikrivanje običajno vključuje finančne operacije v tujini preko različnih finančnih instituciji, uporabo off-shore podjetij, fiktivna nakazila in pogodbe, drobljenje zneskov, navidezno zadolževanje, uporabo sefov, nakup plačilnih instrumentov z gotovino, tihotapljenje gotovine, dvojno računovodstvo, preprodajo nepremičnin in podobno.
3. Vključitev ali Integracija sredstev
Integracija pomeni vključitev sredstev v gospodarstvo (nakupi nepremičnin, dragocenosti, dokapitalizacije podjetij) ali ponovno investiranje v kriminalno dejavnost. Denar se poizkuša vrniti tistemu, ki ga je želel oprati, vendar kot “zakonit” denar.
