Državni nadzor
Ključni organ v naši državi je Urad RS za preprečevanje pranja denarja. Urad je organ v sestavi Ministrstva za finance. Opravlja naloge, ki se nanašajo na preprečevanje in odkrivanje pranja denarja in financiranja terorizma, ter druge naloge določene zakonom.
Obveznost sporočanja gotovinskih transakcij in nakazil v tvegane države
MBILLS kot zavezanec mora sporočiti uradu podatke o vsaki gotovinski transakciji, ki presega vrednost 15.000 eurov, in sicer takoj, ko je opravljena, najpozneje pa v treh delovnih dneh po opravljeni transakciji.
Prav tako mora sporočiti uradu podatke o vsaki transakciji, ki presega vrednost 15.000 eurov in ki je na zahtevo stranke opravljena na račune:
- pravnih in fizičnih oseb v države, ki so uvrščene na seznam visoko tveganih tretjih držav s strateškimi pomanjkljivostmi, v katerih ne veljajo ustrezni ukrepi za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja ali financiranja terorizma ali pri katerih obstaja večja verjetnost za pojav pranja denarja ali financiranja terorizma,
- pravnih in fizičnih oseb s sedežem oziroma stalnim ali začasnim prebivališčem v državah, ki so uvrščene na seznam visoko tveganih tretjih držav s strateškimi pomanjkljivostmi, v katerih ne veljajo ustrezni ukrepi za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja ali financiranja terorizma ali pri katerih obstaja večja verjetnost za pojav pranja denarja ali financiranja terorizma, in sicer takoj, ko je transakcija opravljena, najpozneje pa v treh delovnih dneh po opravljeni transakciji.
Obveznost sporočanja sumljivih transakcij
Uradu se sporočajo tudi vse sumljive transakcije. Sumljiva transakcija je vsaka nameravana ali izvršena transakcija, v zvezi s katero zavezanec ve ali ima razloge za sum, da premoženje ali sredstva izvirajo iz kaznivih dejanj, ki bi lahko predstavljala predhodno dejanje za pranje denarja ali so povezana s financiranjem terorizma ali po značilnostih ustrezajo indikatorjem za prepoznavanje sumljivih transakcij, ki napotujejo na razloge za sum pranja denarja ali financiranja terorizma.
Obveznost sporočanja sumljivih transakcij velja tudi za nameravano transakcijo, ne glede na to, ali je bila pozneje opravljena ali ne.