Ključni EU in državni predpisi o PPDFT
Vse večje razsežnosti pranja denarja in financiranja terorizma so sprožile tudi večjo ozaveščenosti o možnih učinkih pranja denarja. Zaradi tega je Evropska unija že leta 1991 sprejela svojo prvo direktivo za boj proti pranju denarja (Direktiva Sveta 91/308 / EGS). Tej direktivi so sledile še druga, tretja, četrta in peta, ki so skozi spremembe in dopolnitve skupaj oblikovale današnji enotni regulatorni okvir. Države članice so direktive prenesle v svojo zakonodajo.
V Sloveniji tako to področje ureja trenutno veljavni Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki ga označujemo s kratico ZPPDFT-1 iz leta 2016. Na zakonski podlagi so bili sprejeti tudi številni pravilniki, ki še podrobneje urejajo nekatere vidike PPDFT.
- Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1)
- Pravilnik o službeni izkaznici inšpektorjev za preprečevanje pranja denarja
- Pravilnik o načinu sporočanja podatkov Uradu Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja
- Pravilnik o določitvi pogojev za ugotavljanje in preverjanje istovetnosti stranke z uporabo sredstva elektronske identifikacije
- Pravilnik o izvajanju notranje kontrole, pooblaščencu, hrambi in varstvu podatkov, strokovnem usposabljanju ter upravljanju evidenc pri zavezancih
- Pravilnik o vzpostavitvi, vzdrževanju in upravljanju Registra dejanskih lastnikov
- Tarifa nadomestila stroškov za dostop do podatkov iz Registra dejanskih lastnikov
- Pravilnik o dejavnikih neznatnega in povečanega tveganja za pranje denarja ali financiranje terorizma
- Sklep o uporabi Smernic o dejavnikih, ki bi jih kreditne in finančne inštitucije morale upoštevati pri določanju ocene tveganja pranja denarja in financiranja terorizma, povezanega s sklenjenim poslovnim razmerjem ali izvajanjem občasnih transakcij ter o zagotavljanju poenostavljenega in poglobljenega pregleda stranke
- Pravilnik o določitvi pogojev, pod katerimi za nekatere stranke ni treba sporočiti podatkov o gotovinskih transakcijah
- Pravilnik o tehničnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati videoelektronska identifikacijska sredstva
Опширније
Kratice zakonov se uporabljajo za lažje označevanje zakonov, ki imajo velikokrat zelo dolge naslove. Včasih so se kratice oblikovale neuradno kar v praksi, vendar je velikokrat prišlo do podvajanja (ZZ je za ene pomenil Zakon o zadrugah, za druge Zakon o zavodih, za tretje Zakon o založništvu in tako dalje). Zato je Državni zbor sredi devetdesetih letih prejšnjega stoletja sprejel uraden način oblikovanj kratic. Kratice se sestavi iz začetnic pomembnih besed v naslovu (npr. ZDR za Zakon o delovnih razmerjih, lahko pa tudi iz dodatnih malih črk za razlikovanje (npr. ZPacP za zakon o pacientovih pravicah). Prvi zakon dobi samo kratico. Sprememb zakonov, ki običajno spremenijo le del zakona, dobijo za pomišljajem črkovno oznako (npr. ZDDV-A ) za prvo spremembo Zakon o davku na dodano vrednost). Ko državni zbor čez nekaj let sprejme celoten nov zakon z istim naslovom, takšen zakon dobi ob kratici še pomišljaj in številko 1,2,3 in tako dalje (npr. ZDDV-1). Sedaj veljavni Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma iz leta 2016 tako nosi oznako ZPPDFT-1, saj je drugi po vrsti (prvi ZPPDFT je bil sprejet 2007).