Identifikacija oseb pri gospodarskem poslovanju je določena v različnih predpisih. Zahtevajo jo predpisi na ravni Evropske unije, na primer uredba eIDAS, ki ureja elektronske identitete in storitve zaupanja. V določenih primerih je osebna identifikacija potrebna tudi zaradi izvajanja Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR).
Zahtevajo jo tudi različni slovenski zakoni, v gospodarstvu na primer Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma (ZPPDFT-1).
Namen identifikacije je preprečiti v današnjem času vedno bolj pogosta kriminalna dejanja kot so zlorabe na področju kraje identitete, ponarejanja osebnih dokumentov ipd., ki bi lahko vodile do zlorabe, pranja denarja, financiranja terorizma ali kraje finančnih sredstev drugih fizičnih oseb.
Gre za pomembno področje pri zagotavljanju varnosti v Evropski uniji in za obsežen svetovni problem, ki ga je tudi težko meriti. Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad ocenjujeta, da je obseg pranja denarja med 3 in 5 odstotki svetovnega bruto proizvoda, kar ustreza približno med 1800 milijard do 3200 milijardami evrov.
Tri tipične faze pranja denarja
Pranje denarja je poskus prikrivanja prihodkov iz nezakonite dejavnosti na način, da se zdi, da prihajajo iz zakonitih virov ali dejavnosti. Čeprav ima pranje denarja lahko veliko oblik, se običajno pojavlja v treh fazah:
1. Plasiranje sredstev v finančni sistem države, ko se denar, pridobljen na nezakonit način, plasira v finančni sistem kjerkoli v svetu.
2. Prikrivanje izvora denarja, ki naj bi zakrilo sled denarja in tako otežilo ugotavljanja vira denarja.
3. Integracija pomeni vključitev sredstev v gospodarstvo ali ponovno investiranje v kriminalno dejavnost. Denar se poizkuša vrniti tistemu, ki ga je želel oprati, vendar kot “zakonit” denar.
Kršitve ZPPDFT
Kršitve po ZPPDFT-1 se delijo v tri skupine:
Za posebno hude oblike kršitve (ponavljajoče, naklepne, itd.) so predpisane globe do 1 milijon EUR.
Sankcija poleg zavezanca kot družbo doleti tudi odgovorno osebo pri zavezancu, kot tudi fizično osebo, ki je opustila ravnanje po ZPPDFT-1, zato je nujno vestno sledenje pravilom, ki jih predpisuje zakonodaja.
Pri izvajanju osebnih pregledov strank morajo biti uslužbenci OMV še posebej pozorni na nevarnosti in možna tveganja ter upoštevati priporočila in zahteve na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. To je pomembno predvsem z vidika, da se lahko napačno ravnanje v tovrstnih situacijah prepreči. Predvsem tisti zaposleni, ki delajo na bencinskih servisih in se na teh izjemno tranzitnih lokacijah na vsakodnevni ravni srečujejo z velikim številom ljudi, so močno izpostavljeni tveganjem neposrednega srečevanja z strankami, ki bi lahko imele sumljive namene, zato morajo biti ustrezno strokovno usposobljeni na področju korektnega pregleda in identifikacije oseb.
Ne pozabite: ko izvajate osebno identifikacijo, ste prva in najpomembnejša obrambna črta proti kriminalu in terorizmu, zato izvajajte te naloge skrbno in odločno.
