Identifikacija fizičnih oseb
Fizična oseba (posameznik) opravi identifikacijo za namen sklenitve poslovnega razmerja. Povedano drugače, z uradnim osebnim dokumentom s fotografijo preverimo, kdo stoji pred nami, in primerjamo podatke, ki jih je navedel za namen sklenitve pogodbe ali izpolnitve drugih listin, ki zahtevajo identifikacijo fizične osebe.
Osebna identifikacija je pomembna za zagotavljanje varnosti gospodarskega poslovanja in za izpolnjevanje zahtev različnih veljavnih predpisov.
Ena prvih oblik osebnih izkaznic je nastala v 19. stoletju v Franciji. Napoleon je želel okrepiti centralno državno upravo po revoluciji. V letih 1803-1804 je uvedel notranje identifikacijske dokumente (neke vrste zgornje prednike današnjih osebnih izkaznic).
Za razliko od današnjih predvsem varnostnih namenov je takrat v bistvu šlo za ekonomske. Ker je Francija po revoluciji uvedla precej delavskih pravic, so se delavci lahko prosto gibali po državi in sledili boljšemu delu in zaslužku. Tak dokaj prost trg dela je pomenil precejšnje višanje plač, ki jih v drugih državah z bistveno manjšimi pravicami niso poznali. S temi dokumenti so takšno gibanje želeli omejiti in tako zmanjšati pritisk na plače. Načrt ni bil posebej uspešen, a osebne izkaznice so ostale.
Navdušen nad Napoleonovimi dosežki glede delovanja države je leta 1839 temu zgledu sledil tudi takratni sultan Mahmud II. ter leta 1844 uvedel osebne izkaznice (nüfus tezkeresi) po celotnem Otomanskem imperiju.
Na prvi strani so bili podatki o osebi, na zadnji strani pa različna pravna pravila (čeprav večina takratnih ljudi seveda ni znala brati). Tako iz podatkov na sliki izvemo, da gre za moškega po imenu Ahmed Effendi, očetovo ime je Sheik Ali Qassam, star je 37 let in po poklicu študent znanosti.
(vir: Chris Gratien, Georgetown University)