Ključni EU in državni predpisi o PPDFT

Vse večje razsežnosti pranja denarja in financiranja terorizma so sprožile tudi večjo ozaveščenosti o možnih učinkih pranja denarja. Zaradi tega je Evropska unija že leta 1991 sprejela svojo prvo direktivo za boj proti pranju denarja (Direktiva Sveta 91/308 / EGS). Tej direktivi so sledile še druga, tretja, četrta in peta, ki so skozi spremembe in dopolnitve skupaj oblikovale današnji enotni regulatorni okvir. Države članice so direktive prenesle v svojo zakonodajo.

V Sloveniji tako to področje ureja trenutno veljavni Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki ga označujemo s kratico ZPPDFT-1 iz leta 2016. Na zakonski podlagi so bili sprejeti tudi številni pravilniki, ki še podrobneje urejajo nekatere vidike PPDFT.

ZANIMIVO
ZANIMIVOVas zanima kako je sestavljena kratica zakona?
Опширније
Kratice zakonov se uporabljajo za lažje označevanje zakonov, ki imajo velikokrat zelo dolge naslove. Včasih so se kratice oblikovale neuradno kar v praksi, vendar je velikokrat prišlo do podvajanja (ZZ je za ene pomenil Zakon o zadrugah, za druge Zakon o zavodih, za tretje Zakon o založništvu in tako dalje). Zato je Državni zbor sredi devetdesetih letih prejšnjega stoletja sprejel uraden način oblikovanj kratic. Kratice se sestavi iz začetnic pomembnih besed v naslovu (npr. ZDR za Zakon o delovnih razmerjih, lahko pa tudi iz dodatnih malih črk za razlikovanje (npr. ZPacP za zakon o pacientovih pravicah). Prvi zakon dobi samo kratico. Sprememb zakonov, ki običajno spremenijo le del zakona, dobijo za pomišljajem črkovno oznako (npr. ZDDV-A ) za prvo spremembo Zakon o davku na dodano vrednost). Ko državni zbor čez nekaj let sprejme celoten nov zakon z istim naslovom, takšen zakon dobi ob kratici še pomišljaj in številko 1,2,3 in tako dalje (npr. ZDDV-1). Sedaj veljavni Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma iz leta 2016 tako nosi oznako ZPPDFT-1, saj je drugi po vrsti (prvi ZPPDFT je bil sprejet 2007).